British Petroleum (BP) je 30. januarja objavil poročilo »World Energy Outlook« za leto 2023, v katerem je poudaril, da so fosilna goriva kratkoročno pomembnejša pri energetskem prehodu, vendar pomanjkanje svetovne oskrbe z energijo, emisije ogljika še vedno naraščajo in drugi dejavniki naj bi pospešili zeleni in nizkoogljični prehod, poročilo navaja štiri trende svetovnega energetskega razvoja in napoveduje razvoj nizkih ogljikovodikov do leta 2050.
Poročilo poudarja, da bodo fosilna goriva kratkoročno igrala pomembno vlogo v procesu energetskega prehoda, vendar pa bodo svetovno pomanjkanje energije, stalno povečevanje emisij ogljika in pogost pojav ekstremnih vremenskih razmer pospešili globalno energetsko zeleno in nizko - ogljikov prehod. Učinkovit prehod mora hkrati obravnavati energetsko varnost, cenovno dostopnost in trajnost; Svetovna energetska prihodnost bo pokazala štiri glavne trende: zmanjševanje vloge energije ogljikovodikov, hiter razvoj obnovljivih virov energije, vse večjo stopnjo elektrifikacije in nadaljnjo rast nizke porabe ogljikovodikov.
Poročilo predvideva razvoj energetskih sistemov do leta 2050 po treh scenarijih: pospešen prehod, ničelna neto energija in nova moč. Poročilo nakazuje, da bi se po scenariju pospešenega prehoda emisije ogljika zmanjšale za približno 75 %; V scenariju neto nič se bodo emisije ogljika zmanjšale za več kot 95; Po novem dinamičnem scenariju (ki predpostavlja, da bodo splošne razmere svetovnega energetskega razvoja v zadnjih petih letih, vključno s tehnološkim napredkom, zmanjševanjem stroškov itd., in intenzivnost globalne politike ostale nespremenjene v naslednjih petih do 30 letih), globalni ogljik emisije bodo dosegle vrh v 2020-ih in zmanjšale svetovne emisije ogljika za približno 30 % do leta 2050 v primerjavi z letom 2019.
Poročilo trdi, da imajo nizki ogljikovodiki ključno vlogo pri prehodu na nizkoogljično energijo, zlasti v industrijah, prometu in drugih sektorjih, ki jih je težko elektrificirati. Zeleni vodik in modri vodik sta glavna nizka ogljikovodika, pomen zelenega vodika pa se bo povečal s procesom pretvorbe energije. Trgovina z vodikom vključuje regionalno trgovino po cevovodih za transport čistega vodika in pomorsko trgovino z vodikovimi derivati.
Poročilo napoveduje, da bo do leta 2030 po scenariju pospešenega prehoda in scenariju neto nič povpraševanje po ogljikovodikih z nizko vsebnostjo doseglo 30 milijonov ton/leto oziroma 50 milijonov ton/leto, pri čemer bo večina teh ogljikovodikov z nizko vsebnostjo ogljikovodikov uporabljena kot vir energije in industrijski reducent. nadomestiti zemeljski plin, vodik na osnovi premoga (ki se uporablja kot industrijska surovina za rafiniranje, proizvodnjo amoniaka in metanola) in premog. Ostalo bodo porabili v kemikalijah in proizvodnji cementa.
Do leta 2050 bo proizvodnja jekla porabila približno 40 % celotnega povpraševanja po nizkih ogljikovodikih v industrijskem sektorju, po scenariju pospešenega prehoda in neto ničelne vrednosti pa bodo nizke količine ogljikovodikov predstavljale približno 5 % oziroma 10 % celotne porabe energije.
Poročilo tudi napoveduje, da bodo v skladu s scenarijem pospešenega prehoda in neto ničelnega scenarija vodikovi derivati do leta 2050 predstavljali 10 oziroma 30 odstotkov povpraševanja po energiji v letalstvu oziroma 30 odstotkov oziroma 55 odstotkov povpraševanja po energiji v morju, pri čemer večina preostalega gre v sektor težkega cestnega prometa; Do leta 2050 bo vsota nizkih ogljikovodikov in vodikovih derivatov predstavljala 10 % oziroma 20 % celotne porabe energije v prometnem sektorju v skladu s scenarijem pospešenega prehoda in scenarijem neto nič.
Trenutno so stroški modrega vodika običajno nižji od stroškov zelenega vodika v večini delov sveta, vendar se bo razlika v stroških postopoma zmanjšala, ko bo tehnologija proizvodnje zelenega vodika napredovala, učinkovitost proizvodnje se bo povečala in cene tradicionalnih fosilnih goriv bodo naraščale, poroča poročilo. rekel. V skladu s scenarijem pospešenega prehoda in neto ničelne vrednosti poročilo napoveduje, da bo zeleni vodik do leta 2030 predstavljal približno 60 odstotkov vseh nizkih ogljikovodikov, do leta 2050 pa se bo povečal na 65 odstotkov.
Poročilo tudi nakazuje, da se bo način trgovanja z vodikom razlikoval glede na končno uporabo. Za aplikacije, ki zahtevajo čisti vodik (kot so industrijski procesi visokotemperaturnega ogrevanja ali prevoz cestnih vozil), se lahko povpraševanje uvozi z ustreznih območij prek cevovodov; Za področja, kjer so potrebni vodikovi derivati (kot sta amoniak in metanol za ladje), so stroški prevoza z vodikovimi derivati razmeroma nizki, povpraševanje pa se lahko uvozi iz stroškovno najbolj ugodnih držav po vsem svetu.
Poročilo na primer v Evropski uniji napoveduje, da bo po scenariju pospešenega prehoda in neto ničelne vrednosti EU do leta 2030 proizvedla približno 70 % svojih nizkih ogljikovodikov, do leta 2050 pa padla na 60 %. Od uvoza nizkih ogljikovodikov bo približno 50 odstotkov čistega vodika bo po cevovodih uvoženih iz Severne Afrike in drugih evropskih držav (npr. Norveška, Velika Britanija), ostalih 50 odstotkov pa bodo uvoženi po morju s svetovnega trga v obliki vodikovih derivatov.
Čas objave: 6. februarja 2023