V skladu z izjavo Evropske komisije prvi pooblastitveni akt opredeljuje potrebne pogoje, da se vodik, goriva na osnovi vodika ali drugi nosilci energije razvrstijo med obnovljiva goriva nebiološkega izvora (RFNBO). Predlog zakona pojasnjuje načelo "dodatnosti" vodika, določeno v direktivi EU o obnovljivih virih energije, kar pomeni, da morajo biti elektrolitske celice, ki proizvajajo vodik, povezane z novo proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov. To načelo dodatnosti je zdaj opredeljeno kot "projekti obnovljivih virov energije, ki začnejo delovati ne prej kot 36 mesecev pred obrati za proizvodnjo vodika in njegovih derivatov". Namen tega načela je zagotoviti, da proizvodnja vodika iz obnovljivih virov spodbudi povečanje količine energije iz obnovljivih virov, ki je na voljo omrežju, v primerjavi s tisto, ki je že na voljo. Na ta način bo proizvodnja vodika podpirala dekarbonizacijo in dopolnjevala prizadevanja za elektrifikacijo, hkrati pa se bo izognila pritisku na proizvodnjo električne energije.
Evropska komisija pričakuje, da se bo povpraševanje po električni energiji za proizvodnjo vodika do leta 2030 povečalo z obsežno uvedbo velikih elektrolitskih celic. Za uresničitev ambicije REPowerEU, da do leta 2030 proizvede 10 milijonov ton obnovljivih goriv iz nebioloških virov, bo EU potrebovala okoli 500 TWh obnovljive električne energije, kar je enako 14 % celotne porabe energije v EU do takrat. Ta cilj se odraža v predlogu Komisije za dvig cilja obnovljive energije na 45 % do leta 2030.
Prvi pooblastitveni akt določa tudi različne načine, na katere lahko proizvajalci dokažejo, da je električna energija iz obnovljivih virov, ki se uporablja za proizvodnjo vodika, skladna s pravilom dodatnosti. Nadalje uvaja standarde, ki zagotavljajo, da se vodik iz obnovljivih virov proizvaja samo takrat in kjer je dovolj obnovljive energije (imenovano časovna in geografska relevantnost). Da bi upoštevali obstoječe naložbene zaveze in omogočili, da se sektor prilagodi novemu okviru, bodo pravila uvedena postopoma in bodo sčasoma postala strožja.
Osnutek zakona Evropske unije o avtorizaciji je lani zahteval urno korelacijo med dobavo in porabo električne energije iz obnovljivih virov, kar pomeni, da bi morali proizvajalci vsako uro dokazati, da električna energija, uporabljena v njihovih celicah, prihaja iz novih obnovljivih virov.
Evropski parlament je zavrnil kontroverzno urno povezavo septembra 2022, potem ko sta telo EU za trgovino z vodikom in vodikova industrija, ki jo vodi Svet za obnovljivo vodikovo energijo, izjavila, da ni izvedljiva in bo povečala stroške zelenega vodika v EU.
Tokrat predlog zakona o avtorizaciji komisije ogroža ti dve stališči: proizvajalci vodika bodo lahko do 1. januarja 2030 mesečno uskladili svojo proizvodnjo vodika z obnovljivo energijo, za katero so se prijavili, nato pa bodo sprejemali samo urne povezave. Poleg tega pravilo določa prehodno fazo, ki omogoča, da so projekti zelenega vodika, ki delujejo do konca leta 2027, izvzeti iz določbe o dodatnosti do leta 2038. To prehodno obdobje ustreza obdobju, ko se celica razširi in vstopi na trg. Od 1. julija 2027 pa imajo države članice možnost uvesti strožja pravila glede časovne odvisnosti.
Glede geografske ustreznosti zakon določa, da so naprave za pridobivanje obnovljivih virov energije in elektrolitične celice, ki proizvajajo vodik, umeščene na isto razpisno območje, ki je opredeljeno kot največje geografsko območje (običajno državna meja), na katerem lahko udeleženci na trgu izmenjujejo energijo brez dodeljevanja zmogljivosti. . Komisija je dejala, da naj bi to zagotovilo, da med celicami, ki proizvajajo vodik iz obnovljivih virov, in enotami za energijo iz obnovljivih virov ni preobremenjenosti omrežja ter da je primerno zahtevati, da sta obe enoti na istem razpisnem območju. Enaka pravila veljajo za zeleni vodik, uvožen v EU in implementiran prek certifikacijske sheme.
Čas objave: 21. februarja 2023